Knjiženje delovnih nalogov pomeni, da podatke iz delovnega naloga zavedemo v glavno knjigo. To je delo računovodje. Knjiženje delovnih nalogov izvajamo preko menuja Proizvodnja in servis – knjiženje DN. Odpre se okno za vnos parametrov knjiženja (glej sliko spodaj)
Slika: okno za knjiženje delovnih nalogov
Po kliku na gumb Zaženi se izvede knjiženje in knjižbe se zapišejo v izbran dnevnik knjiženja. Če ne navedemo dnevnika v katerega želimo poknjižiti, program odpre nov dnevnik in zapiše knjižbe vanj.
Konte na katere želimo da program poknjiži delovni nalog moramo seveda prej določiti.
Konto materiala se določi v tabeli nastavitve in sicer pri ključu KNTMaterijal v rubriko tekst zapišemo oznako (številko) konta.
Slika; nastavitev konta materijala za kniženje delovnih nalogov (v tabeli nastavitev)
Stroškovni konto pa se nastavi na posamenem artiklu na drugem zavihku (dodatni podatki) v rubriki Strošek. Vsak strošek iz šifranta stroškovnih mest ima na sebi določene konte in proti konte, ki jih program upošteva pri knjiženju. Pri delovnih nalogih program upošteva konto, ki je na izbranem strošku zapisan v rubriki Protikonto.
Slika; izbran strošek na artiklu in konti navedeni na izbranem strošku.
Po izvedenem knjiženju se knjižbe nahajajo v izbranem ali novem dnevniku knjiženj, kjer jih lahko pregledujemo.
Slika; primer knjižb delovnega naloga v dnevniku knjiženj
Ko je delovni nalog enktrat poknjižen v glavno knjigo, ga ne moremo več spreminjati oziroma urejati, temveč ga lahko samo pregledujemo. Knjižena delovne naloge v tabeli vidimo po tem, da imajo oznako D v koloni Knj.
Slika; nalogi ki so že poknjiženi v glavno knjigo imajo v koloni Knj oznako D